Hoja po žerjavici - Firewalking

→ Sploh si nisem predstavljal kaj naj si s tem rojstnodnevnim darilom počnem. V začetku še vedno nisem verjel, da je to možno, pri koncu priprav pa sem naenkrat začutil, da jaz to zmorem. Žerjavico sem prehodil celo več krat.

Franc Pukšič

↓

↓

↓

↓

→ Kot verjetno za večino, se je tudi za nas začelo naključno?! Nekdo je predlagal, nekdo je zbral pogum in organiziral, gospod Trojnar pa je imel to moč, da je spravil množico poslovnežev čez žerjavico. Zagotovo zanimiva izkušnja, ki jo je spremljala obilica dobre volje in smeha.

Mirjam Božovič

Poslovna sekretarka - Avtotehna d.d.

→ Moja izkušnja s hojo po žerjavici je vsekakor pozitivna in zanimiva.

Sem tehnični tip, pa vseeno ne iščem tehnične razlage za dogodek, saj sem prepričan, da je vsa moč človeka v glavi.Hvala za prijetno igro in življensko izkušnjo.

Miran Stanovnik

↓
→ Razumem Indijance ali smisel hoje po žerjavici

Včasih sem bila prisotna pri Indijanskih obredih, takih malo bolj norih in odštekanih, kakšnega sem videla tudi na televiziji. Vedno sem spoštovala njihovo kulturo in jo skušala razumeti. Nič presojati. Priznam, ne glede nato, se mi je marsikaj zdelo čudno.
Meditacije, neobičajni plesi z asociacijo na malo zmešane ljudi, nerazločno petje itd.Spominjam se norega obreda v Chiapasu, na jugu Mehike. Kako potomci pravih Majev – Indijancev, za kar se imajo, sedijo v cerkvi po tleh na travi, s kokoško v roki in iz oseb vzamejo negativno energijo, po končanem daljšem obredu pa kokoški zavijejo vrat.
Naključje me je pripeljalo do večera, ko naj bi hodili po žerjavici. Nikoli nisem o tem premišljevala. Profesionalni in poln pozitivne energije ter izkušenj Franjo Trojnar nas je usmerjal. “Tisti, ki imate več strahov, prinesite več polen!” nam je govoril. Nato je gorelo. Močno. Ogenj me je grel. Poglobila sem se vase. Česa se bojim, kaj želim. Ogenj pred mano je dobival smisel. V njem je bila moč. Ko so gorela plamena, so goreli moji strahovi, ki sem jih pred tem napisala na listek. Pozneje, ko sem se poglobila v plamen, v nastajajoce zublje, je ogenj dobival še globji pomen. Iskala sem sebe, svoje strahove. Pogovarjala sem se z ognjem. Spraševala sem ga. In iz globine svojega telesa so na površje pocasi priplavali vse jasnejši odgovori. O strahovih do takrat nisem želela govoriti, niti nisem vedela, da so v meni. Poznana sem kot uspešno in ambiciozno ter vedno srecno dekle. Vse to ni dovoljevalo, da bi na plan privreli tisti boleči občutki, ki so me naredili žalostni takoj, ko sem imela minuto ali dve časa. Potem smo tudi peli. Mantro. Lahko je imel tudi vsak svojo. Pesem, ogenj, moč, čiščenje negativne energije iz sebe, slabe misli, vse to smo metali v navidezni koš. Prečistila sem svoje telo z vsem negativnim in slabim. Nastajajoči navidezni prostor sem napolnila z dobrimi in optimističnimi idejami, željami. Če bi mi nekdo razumni in polno zasedeni osebi to razlagal pred tem dogodkom, bi pomislila, da se mu je zmešalo. Vendar, to je daleč od zmešanosti. Le v večeru, polnem pozitivne energije in neverjetne moči, posledica velikih in iskrenih želja sodelujočih, sem si dovolila pogledati vase, odgnati strahove in vse negativno. “Če ne bomo povsem razčistili sami s seboj, bomo začutili žerjavico, sicer ne” nam je vmes pojasnil Franjo. Besede in čiščenje je bilo globoko. Po licih sem začutila umirjeno polzeče nekontrolirane solze. Poglobila sem se v ogenj. Takrat sem vedno bolj razumela Indijance, njihov ples, petje okoli ognja. Njihovo stanje, ko padejo v trans. Takrat sem razumela predane vernike, ki enkrat letno v malezijski prestolnici Kuala Lumpur ob velikem hinduističnem prazniku v začetku leta prebadajo lica, usta z velikimi kaveljni itd. Takrat je marsikaj dobilo jasnejši pomen. Trans. Predanost. Čiščenje samega sebe.

Žerjavice sploh nisem čutila. Vseh šestkrat. Le pozneje le na dveh mestih na podplatih, točno na mestih, kjer so bili moji največji strahovi. Tudi podplati so jasni znak, česa se bojite, kaj nimate rešeno. Pomen rituala hoje po 800 stopinj vroči žerjavici sem dojela šele pozneje.

Želim vsem, da si vzamete čas zase, da ste Indijanci za eno popoldne, se prečistite, ker je vredno tega. In želim sebi, ker se imam rada, da sem jaz kot vsi moji najdražji zdrava ter da sem srečno zaljubljena v pomenu, ki ga iščem. Sedaj priznam glasno, prej si tega nisem upala.

Mag. Andreja Jernejčič
Po žerjavici ne hodimo z nogami, temveč z glavo

Sredi avgusta je na kmetiji na Pesku v Žireh potekal prastari ritual hoje po žerjavici, ki ga je vodil Franjo Trojnar iz Maribora. Ognjeno pot je tisto soboto uspešno prehodilo vseh dvajset udeležencev, ki so vsak po svoje doživeli soočenje z žarečo preprogo, vročo kar 800 stopinj celzija. Franjo pravi, da s hojo po žerjavici prebudimo notranji ogenj, našo življenjsko energijo, ki je v nas zablokirana. Kajti ravno pomanjkanje energije nas naredi strahopetne. Po njegovih besedah je skrivnost uspešne hoje po žareči preprogi doseganje harmonije z ognjem. Ogenj ima preveliko moč, da bi ga premagali, zato ga sprejmemo, se povežemo z njim, smo Eno z njim, je povedal Franjo, ter dodal, da ogenj v človeku prebudi tudi stik z intuicijo. Zanimivo, da hoja po žerjavici, ni omejena na določeno populacijo, saj Franjo pravi, da je imel najmlajši udeleženec komaj tri leta, najstarejša junakinja žareče steze pa je bila stara že krepko čez osemdeset let. Se tudi vi upate soočiti s samim seboj na takšen način?

V življenju se neprestano učiš in tudi marsičesa naučiš. To ti po eni strani širi obzorja, po drugi pa te na določen način utiri in zato tudi omeji.Če hočeš omejitve preseči, moraš v marsikatero ťdejstvoŤ malce podvomiti in biti dovolj pogumen, da si upaš ideje preizkušati in najti svojo resnico.To seveda ne pomeni, da je pametno vse knjige vreči v ogenj, temveč med drugim to, da en gram prakse pomeni več kot tona teorije. Zakaj se torej odločiti za hojo po žerjavici? Za to obstaja vsaj nekaj dobrih razlogov, prvi pa je:
- Na lastne oči (in podplate) se prepričaš, da je nemogoče res mogoče.
- Učili so nas, da se pri igri z ognjem opečeš. Iz lastne izkušnje vam lahko zatrdim, da to sploh ni nujno. Ne verjameš? Prav imaš, poskusi in se prepričaj sam/a!
To pa še ni vse. Če prideš:
- vsrkaš moč ognja in se povežeš z naravo
- preživiš sijajen dan v naravnem okolju v res prijetni družbi
- na igriv in sproščen način odkriješ kaj novega o sebi in o drugih ljudeh
- praktično spoznaš povezavo med umom in telesom
- se znebiš katerega od svojih strahov in okrepiš svoje dobre plati
- te na koncu čaka zelo okusna kuharska mojstrovina.

In ko se izkušnja enkrat konča, se učinek pravzaprav šele začne.Vse je v psihi! Dodam pa lahko, da tudi v avri, kar smo v naši skupini imeli možnost tudi preveriti na zanimiv način.
Helena Hegler, univ. dipl. psih.

Samo v enem popoldnevu je možno preseči omejoča prepričanja in strahove.

Ko sem na srečanju Kluba Socius po uradnem delu prejel vaše vabilo za hojo po žerjavici, sem takoj rekel, da sem tehnik in v takšne stvari ne verjamem. Odločilno zame je bilo, ko ste povedali, da ste tudi sam strojni inženir. Tehnikom pač bolj verjamem kot ekonomistom in filozofom. Danes, po uspešno opravljenem preizkusu, se vam zahvaljujem, saj je žerjavica pripomogla k utrjevanju timskega duha v vodstvu in nam vsem dokazala, da lahko zmagamo tudi tam, kjer se zdi sprva nemogoče!
Matjaž Lenassi- direktor BHS hišni aparati in Reinwald Kurt-podpredsednik odbora BHS, hišni aparati

V petek, 9. septembra 2005, je 20 praktikov s področja odnosov z javnostmi po celodnevni delavnici KAKO VODITI IN SE PRIPRAVLJATI NA SPREMEMBE, prestalo tudi ognjeni krst. Po dihalnih vajah, smejalni meditaciji in drugih pripravah, smo zakorakali čez 800 stopinj Celzija vročo žerjavico, nekateri enkrat, nekateri dvakrat, večina trikrat ali štirikrat, nekateri celo petkrat. Spoznanje je bilo jasno: omejitve so samo v glavi. Človek lahko stori kar koli želi, če se dovolj dobro pripravi, in če to zares hoče. In to je pravi ključ do priprav na spremembe, ki nas vsakodnevno čakajo na delovnem mestu. Predvsem nas, piarovce, ki smo tako rekoč med kladivom in nakovalom pričakovanj naših delodajalcev in javnosti, do katerih prav tako nosimo odgovornost, je povedala.
mag. Natalija Postružnik, uprave Slovenskega društva za odnose z javnostmi.

” Hoje po žerjavici sem se udeležila prvič. Bilo je zabavno in sprošcujoce, hkrati pa sem premagala strah pred ognjem. Naslednje jutro sem se prebudila polna energije in zelo zadovoljna sama s seboj”.
Eva Murko, zdravnica

Bil je lep poletno-jesenski dan……nad Mariborskimi hribi je prijetno pihljalo…ljudje so prihajali z različnimi nameni vendar smo v srcu bili vsi povezani….. Kako se je vse skupaj začelo…..takoj, ko sem slišala, da se izvaja ritual hoje po žerjavici tudi pri nas sem se takoj navdušila…..obenem pa navdušila tudi mojega soproga….toliko bolj sva se veselila skupnega doživetja…..niti za sekundo nisem pomislila na strah in dvom, želela sem si le prestopiti svoje lastne meje…..v glavi je bil obred že končan…..duh je opravil svoje, potrebno je bilo le še fizično stopiti preko žareče preproge…..Peljali smo se na Smolnik v hribe…….se udobno namestili….., se po kratkem govoru g. Franjota, našega mojstra, drug drugemu predstavili…..si povedali nekaj o sebi, o naših željah, strahovih in omejitvah…..brez sramu, brez dvomov in predvsem z veliko mero spoštovanja in tolerance do sebi enakih……Nato so sledile sprostilne igre ob katerih smo se iz srca nasmejali in verjamem, da se veliko ljudi že nekaj zadnjih let ni tako prisrčno nasmejalo……vse skupaj je minevalo v prijetnem vzdušju…..valovi energije, harmonije, odprtosti in odkritosti so povezovali udeležence, meditacije so potekale v spiritualnem vzdušju……Ves čas me je gnala neizmerna želja že končno stopiti na razbeljeno žerjavico in se podati čez……brez strahu, brez omejitev…..tudi ogenj sem ves čas doživljala na drugačen način; kot življenjskega sopotnika za bogatenje notranjih moči, kot neizmerno moč, ki si jo lahko upam zajeti v polni meri in kot duhovno podporo za premagovanje ovir v življenju…..In končno…..dan se je prevesil v večer, še zadnja meditacija, čiščenje zamer, oproščanje in izrekanje iskrenih želja soudeležencem……nato korak po žerjavici…..potem je teklo vse kot po maslu…..šla sva če…..oba…..prvič……drugič in tretjič…..in še bi lahko korakala…..v neskončnost…….premagala sem lastne meje in doživela občutek, da lahko v življenju ustvarim vse, kar si želim….Hvala ogenj, da si me sprejel, hvala mojstru Franjotu, da nas je naučil pogledati čez sebe, hvala vsem udeležencem za neizmerno energijo in nesebično ljubezen predvsem pa hvala tudi moji ljubezni za še eno lepo izkušnjo v življenju……
Carmen Levovnik- Drnasin Razvoj kadrov- Porsche Inter Auto d.o.o.

To je posebno doživetje, ki me napolni z energijo. V sebi zacutim radost in lepoto življenja.
Mladen Vrtaric, mojster karateja 3. DAN

Zanimivo in vznemirljivo. Po žerjavici imam vse manj ovir za doseganje ciljev. Saboterji uspeha zgorijo. Moc in energija me spremljata še sedaj.
Jožica Majeric, dipl. oec

Želite osvežitev, prenovo? To je prava stvar!
Dr Samo Božič, predavatelj managementa

Pojdite čez žerjavico in premagajte še eno psihološko in fizično bariero. Prebudite velikana v sebi!Janez Hudovernik

S hojo po žerjavici sem premagala dvome in strahove kar mi zelo pomaga pri osebnostni rasti
Nada Zor

Ko greš preko ognja, bilo je rečeno,dvigni roke ,stopaj naravnost,in glej v nebo Premagal sem odpor in stopil na razbeljen tepih. Zakaj naj gledam v nebo? Tu spodaj zna biti bolj zanimiv. Bolje bo da gledam na žerjavico, po kateri stopam. Le ta je bila ognjeno rdeča. Za trenutek se mi je zazdelo, da se gibljem preko delujočega ognjenika. Nenadoma me je objel nenavaden hlad, vročina je v trenutku popustila.Tisti dan sem šel preko ognja osem krat.
Stojan Kravanja

Po žerjavici sem mirna, a polna. Enako izkušnjo želim tudi vam
Manja Oluič univ. dipl.oec., poslovni direktor

Odkar bivam na tej Zemlji vem, da vladajo “nevidni” zakoni v povračilnem krogu. Ko seješ dobra dela, jih žanješ v desetkratnem povračilu. Enaka žetev velja, ko seješ negativne želje ali dejanja. Življenje ti meče pod noge veliko polen v obliki problemov. Na svoji poti dobiš takšna polena, kakršna si sposoben premikati. Poti s poleni ti popestrijo življenje, dajejo smisel in te bogatijo s spoznanji-osebna in duhovna rast. Če si len in obideš prepreke, si prikrajšan za marsikaj in nikoli in izveš, da delujejo”nevidni zakoni”.. HOJA PO ŽERJAVICI je praktičen prikaz delovanja teh zakonov. Če te je strah te preizkušnje, je bolje, da počakaš še na nekaj polen. Jaz sem doživela ta dogodek, ki ga ne bom nikoli pozabila. Zbralo se je veliko zanimivih ljudi iz različnih koncev Slovenije in različnih poklicev. Po šestih urah priprav-iger-smo verjeli v sebe, v našo nastalo pozitivno energijo, in verjeli, da postanemo prijatelji z ognjem. Dovolil nam je, da smo se ga lahko dotikali z nogami in ga prijemali z rokami. OGENJ NAM NIČESAR NI NAREDIL. TO JE ZARES ČUDEŽ; TO DOŽIVETJE JE SKREGANO Z VSEMI FIZIČNIMI ZAKONI, KI SO NAS JIH UČILI V ŠOLI. VSEM PRIVOŠČIM TO IZKUŠNJO! HVALA UDELEŽENCEM, UČITELJU IN OGNJU!
ZLATKA DREO ing. strojništva- vodja izobraževanja UNIOR d.o.o, Zreče

V trenutku ko sem slišala besede “PRIPRAVLJENI SMO” so me spreletavali cudni obcutki. PRI POPOLNI ZAVESTI CEZ ŽERJAVICO! Vendarle sem pricakovala neko drugo stanje; stane hipnoze, stanje nezavednosti. Pa vendarle pri popolni zavesti sem jo prehodila.Še ena potrditev, vse je v glavi.
MOJCA menedžerka športa

Dragi Franjo, še vedno se po meni pretaka vrocina ognja iz hoje po žerjavici in toplina tvojih življenjskih sporocil, kar meni in moji družinici pomaga pri reševanju vsakdanjih osebnih problemov.v tvojo zbirko vtisov ti pošiljam svojega:” V našem življenu velikokrat stojimo pred težkimi odlocitvami, ki se zdijo kot razbeljene poti in nas je strah stopiti naprej. Bojimo se, da se bomo ponovno, kot že tolikokrat opekli in zato nam prepogosto zastane korak. Kdor se zares mocno želi spremeniti in svoje okolje obdariti z boljšim clovekom, mu pri tem resnicno lahko pomaga Franjo s svojimi presentljivimi delavnicami. Ko z njegovo pomocjo sam premagaš strah pred neznanim, bolecino in posledicami, pravzaprav premagaš ovire v sebi. Takrat se ti zazdi, da lahko v življenju dosežeš prav se, kar si dovolj mocno želiš in si ob tem lahko brezmejno srecen. Ce pa se to sreco nauciš razdeliti še z drugimi, potem je tvoje življenje skoraj že izpolnjeno.” Gospod Franjo Trojnar od srca ti hvala, za ta spoznanja in preprican sem, da tudi tebe vedno bolj osrecuje vedno širši krog tistih ki neomano verjamejo v uspeh in sreco, ce se naucijo delovati iz sebe.
BENJAMIN ŠMID, predavatelj in podjetniški svetovalec